Bonton med vožnjo v skupini

Za vse mlade kolesarje in tiste nove, še enkrat objavljamo prispevek o vožnji v skupini
Verjetno ste se vsaj nekajkrat znašli v situaciji ko ste morali voziti v malce večji skupini kolesarjev. Ali morda niste vedeli kako reagirati v določenih situacijah? Morda vam bo do boljšega poznavanja nenapisanih pravil vožnje v skupini pomagal ta članek.


Vsepovsod po Sloveniji je že majhna tradicija, da se kolesarji, ki redno trenirajo, enkrat ali dvakrat na teden srečajo na tako imenovanih "rundah". To je že stalna praksa v Velenju, Domžalah, Dolu in tudi drugod po Sloveniji. Na teh skupinskih vožnjah se zbere do 20 kolesarjev, kar je dovolj da lahko izboljšamo tehniko in se naučimo bontona vožnje v skupini. To znanje lahko potem tudi prakticiramo na množičnih kolesarskih prireditvah in tako izboljšamo udobje vožnje v skupini in posledično tudi najpomembnejšo stvar - varnost.

Več o raznih skupnih treningih in rundah lahko najdete v tem delu foruma.

Do pravilnega bontona in varnosti vožnje v skupini vam lahko pomagajo naslednja postopanja v skupini in znaki:

Ročni znaki za opozarjanje kolesarjev za vami
Večina začetnikov sploh ni seznanjenih z dejstvom, da so ročni signali v skupini zelo pomembni in nujni. Kolesarje, ki so za vami je treba pravočasno in z ustreznim ročnim signalom opozoriti na:

• 1. slabe dele cestišča, ki bi utegnili povzročiti nenadno spremembo smeri vožnje kolesarjev za vami. Tukaj lahko opozorimo na: luknje, globoke razpoke, strme bankine, pesek ali listje pri zavoju, skratka vse kar bi utegnilo povzročiti težave kolesarjem za vami. To je treba seveda storiti pravočasno: 10 do 20 metrov pred oviro. Seveda je to odvisno kakšna je hitrost skupine. Večja kot je hitrost, prej je treba opozarjati. Za pravilno signalizacijo ne mahajte z rokami sem in tja, saj s tem ogrožate tudi sebe, ker ne pazite na vaše krmilo. Pravilna signalizacija v teh situacijah zadošča že, če s krmila močno dvignete oziroma v stran iztegnjete prste na levi ali desni strani. Vsekakor s tem ne smete nakazati smeri vožnje kolesarjev za vami. S tem signalom jih orientirate in seznanite kje je ovira. Vendar ta znak uporabljamo pri ne nevarnih ovirah, katere kolesar lahko prevozi. Če se ne da opredeliti ali je ovira levo ali desno, ali pa če je čez celo cestišče (npr. ležeči policaj), se lahko to nakaže s prsti obeh rok.
  
  
  
  

  Opozarjanje na ovire s prsti. Opozorimo ali je ovira levo ali desno, lahko pa tudi, če je naprimer čez celo cestišče. Tako opozarjanje pride prav pri manjših ovirah, ki se jih da prevoziti, a je potrebno biti pripravljen na njih.
  
  
  
  
  

  Če opazimo večjo luknjo, skalo ali morda odprt jašek, kar bi lahko povzročilo padec, lahko na to opozorimo z bolj jasnim znakom in točno pokažemo na oviro, da se lahko kolesarji za nami oviri lažje ognejo in preprečijo padec.
  
  Oviro, ki jo kolesar ne mora prevoziti, ali pa bi to povzročalo večjo nevarnost, je treba signalizirati s tem, da spustite roko na tisti strani, na kateri se nahaja ovira s krmila in jo postavite nekako ob bok in nazaj, kot bi hoteli sprejeti štafetno palico od kolesarja za vami. Z roko tako bolj natančno pokažete kje se nahaja nevarna ovira.
  
  
• 2. Ovire na cestišču , ki bi utegnile povzorčiti čelna trčenja. Tukaj moramo biti nadvse pozorni na stoječa vozila, parkirana vozila, pločnike, pešce, počasnejše kolesarje, vozila ki prehitevajo ...
  Signalizacija se v teh primerih razlikuje po tem, da roko odmaknemo s krmila in jasno za našim hrbtom nakažemo kolesarjem, ki vozijo za nami, da se naj pomaknejo proti levi ali proti desni. Ob velikih skupinah ali visoki hitrosti, pa lahko uporabimo tudi naš glas in opozorimo vozeče za nami. Če ocenimo, da se bo morala skupina ustaviti, ali da se bo hitrost skupine drastično zmanjšala, na to opozorimo z dvignjeno roko in glasnim opozorilom.
  
  
  
  

  Z levo ali desno roko nakažemo, da se bo potrebno umakniti oviri na cesti. Če predvidimo, da se oviri ne bo moč ogniti, opozorimo kolesarje za sabo, da se bo treba ustaviti ali močno zmanjšati hitrost.
  
  
• 3. Sprememba smeri vožnje. Moramo se zavedati, da na raznih skupnih treningih nismo na tekmah, kjer so cestišča zaprta. Smo udeleženci v prometu in temu naj bo primerno tudi obnašanje in pazljivost, predvsem v križiščih. Kadar smatramo, da je smer vožnje nejasna za vozeče za nami ali pa se znajdemo v križišču, moramo uporabiti predpisan ročni signal za smer vožnje: iztegnjena roka v smeri spremembe smeri vožnje. Ko pa vozimo v skupini pa lahko pred križiščem in zaviranjem na to opozorimo z istim signalom vozeče za nami. V večji skupini moramo tudi glasovno oznaniti smer vožnje.
  
  
• 4. V primeru padca, ki se lahko zgodi v vsakem trenutku in vsakomur, je etično in pošteno, da se ustavi cela skupina. Skupaj se oceni morebitne poškodbe kolesarja in se pokliče pomoč, če je ta potrebna. Če je padec hujši, pa se nudi prva pomoč. V je potrebno se za pomoč tudi ustavi mimoidoči avtomobil z ustrezno opremo prve pomoči. Če posledice padca niso hujše, se oceni materialna škoda na kolesu, da vidimo ali bo kolesar lahko nadaljeval z vožnjo. Skupaj se odpravi okvaro, če je možno. Če okvar na kolesu ni možno odpraviti in se vožnja za prizadetega ne more nadaljevati, nam še vedno ostane GSM.
  
  

V ročnih signalih ne smemo pretiravati in kazati na vsako razpokico na cestišču. Pokažimo samo resne zadeve, ki bi utegnile biti nevarne in s tem ne zmedimo ostalih.

Obvezno nošenje čelade
Poskrbimo za svojo varnost z nošenjem čelade. Velikokrat smo se že spraševali zakaj čelada? V skupinski vožnji je povečana verjetnost, da pride do raznih padcev ali trčenj. Zavarujmo sami sebe in dokažimo svojo zdravo pamet s tem, da damo na glavo čelado. Več o tem si lahko preberete na kolesarjevem infu in na mtb.si >> KRI >> Lahko bi bili vzor pa so le slab zgled .

Bodimo pozorni na signale in jih posredujmo naprej
Če vidite, da vam nekdo signalizira za katero od zgoraj omenjenih situacij tega ne zadržite samo zase, ampak informacijo pošljite z identičnim znakom tudi tistim za vami. Udeleženci z gorskimi kolesi, ki se udeležujete rund niste izjema, saj ste dolžni poskrbeti za varnost tudi tistih, ki nebi mogli prevoziti ovire, ki jo vi drugače z vzmetenimi vilicami in širokimi gumami prevozite brez večjih težav.

Semaforji in križišča
Marsikdaj se zgodi, da na semaforju za las ujamemo zeleno luč, ali pa da v križišču še za las uidemo avtomobilu, da ga ne izsilimo in povročimo nesrečo. Ko ste na kolesu sami to še lahko gre, a ko je za vami skupina lahko s takimi dejanji ogrozite vse za sabo. Ko še za las ujamete zeleno luč na semaforju, bodo kolesarji na koncu skupine vozili že krepko čez rdečo luč. Ustavili pa ne bodo, saj jih skupina "povleče" za sabo. Enako je tudi v nesemaforiziranih križiščih, ko še za las uidete avtomobilu, ki ima prednost. Tisti za vami mu gotovo ne bodo in hitro se lahko zgodi huda nesreča. Torej, v skupini upoštevajte to, da je za vami še cela kolona in morate paziti tudi na njih.

Poslušanje glasbe v skupini ni zaželjeno in je prepovedano
Držimo se tega nenapisanega dogovora in tako poskrbimo za večjo varnost. Poslušanje glasbe močno zmanjša dojemljivost za dogajanje v skupini. Tako lahko spregledamo ali preslišimo marsikatero stvar, ki bi utegnila povzročiti nevarnost. Kolesar, ki posluša glasbo v skupini ogroža sebe in druge.

Vožnja v skupini ni izlet
Držimo se neke meje, ki določa kaj je zabava in kje moramo biti resni. Zato moramo biti vedno pozorni na dogajanje v skupini. Zato se izogibajmo raznim izpadom in pretiranim razgledovanjem okolice in nepozornim klepetanjem s sosedom v paru.

Na bolj prometnih delih cestišča se mora skupina raztegniti.
Ko se znajdemo na bolj prometnih delih cestišča, se mora skupina razvrstiti v kolono: eden po eden. Avtomobili za nami morajo imeti prost prehod in dovolj prostora za varno prehitevanje.

Pomebno je delovanje skupine, ko ta daje "smeno"...
V formaciji 2-2, kar pomeni da je kolona organizirana v parih, se smeno da tako, da se kolesar na levi para pomakne malo na levo, kolesar na desni strani para pa se pomakne desmo-za rob cestišča. Rahlo popustita v gonjenju, medtem ko se ostala skupina premika med njima naprej. Ko je celotna skupina mimo, se priključita kot zadnji par.

...in ko piha bočni veter
Kadar piha bočni veter, imajo kolesarji na odprti cesti problem. Če bi bila cesta zaprta za tekmo je lažje: Najbolje je, da se kolesarji razporedijo v smeri vetra. Če veter piha z desne, se vodilni kolesar postavi čimbolj na desni rob cestišča, kolesarji za njim pa se ne postavijo tik za njim, ampak se "skrijejo" pred vetrom na njegovi levi. Kako močno na levo gredo, je odvisno od smeri in moči vetra. Če veter piha z leve, se vodilni kolesar postavi bolj na levo stran, ostali pa se zvrstijo po njegovi desni.
Kadar pa so na cesti tudi drugi udeleženci prometa, se moramo zavedati, da s takim početjem lahko hitro izzovemo nesrečo, ki pa bo najbolj boleča za kolesarje. Ko se kolesarji začnejo boriti za svoje zavetrje, lahko to hitro preide preko svojih meja in so razporejeni po celem cestišču. V takem primeru je naloga vseh, da se disciplinirajo in ostanejo na svoji strani cestišča.



avtor:
Tomaz Kovačič

sodelovali so:
-kolesarji ŠD Energija
-Robert Pintarič